Čiščenje srebra

Srebro je že od nekdaj vsestranska kovina, ki jo ljudje uporabljamo tako v industriji, kot tudi v zasebne namene. Seveda je precej bolj ugodno kot zlato, vendar prav nič manj cenjeno. V prihodnosti se pričakuje, da se bodo cene srebra zelo povzpele. Vse to se napoveduje zaradi pomanjkanja srebra, ki nas čaka v prihodnost. Zaradi tega je dobro, če ljudje hranimo srebro in vanj investiramo. Ljudje večinoma poznamo srebro v obliko nakita oziroma raznih predmetov. Kljub temu, da je to trpežna kovina, potrebuje od časa do časa čiščenje.

Continue reading Čiščenje srebra

Gibanje cen srebra

Gibanje cene srebra je podobno gibanju cen ostalih žlahtnih kovin.

Kaj to pomeni? To pomeni, da se tako, kot pri ostalih žlahtnih kovinah, npr. zlatu, tudi pojavlja gibanje cene srebra. Vendar pa je to povsem normalno. Srebro ali po latinsko Argentum je srebrno bleščeča kovina, katera od vseh ostalih najbolje prevaja elektriko in toploto.

Srebro se navadno ne črpa neposredno, ampak se dejansko pridobiva kot stranski proizvod pri izkopavanju cinka, bakra in svinca. Največja nahajališča in področja, kjer pridobivajo srebro so Mehika, Avstralija, Peru, Bolivija in Kitajska. Iz preteklosti do danes se je povpraševanje po srebro izrazito spremenilo – povečalo – kar je posledično povzročilo tudi gibanje cen. V sodobnem času sorazmerno z vse večjim povpraševanjem, raste tudi cena srebra. Continue reading Gibanje cen srebra

Zgodovina srebra

Srebro je bilo poznano že v prazgodovini, medtem ko najstarejše najdbe zlatih in srebrnih izdelkov izvirajo iz Varne v Bolgariji iz 4. tisočletja pred našim štetjem. Najzgodnejši rudniki srebra so bili v Anatoliji v današnji vzhodni Turčiji, vendar so se prva resnejša prizadevanja za pridobivanje srebra pojavila v 3. tisočletju pred našim štetjem v Mali Aziji. Največje povpraševanje po srebru iz rudnikov v Mali Aziji je bilo v starih civilizacijah na Bližnjem vzhodu, Starem Egiptu in Minojski ter Mikenski civilizaciji.

Po propadu Minojske civilizacije okoli leta 1450 pr. n. št. in Mikenske civilizacije okoli 1100 pr. n. št., se je center proizvodnje srebra premaknil v mesto Laurium (Laureion) blizu Aten, ki je v prvi vrsti zadovoljeval potrebe in povpraševanje po srebru grških polisov (mestnih držav).

Rimljani so izkopavali srebro na Iberskem polotoku po tem, ko so dokončno premagali svoje nasprotnike in rivale Kartažane, vendar so Rimljani imeli rudnike srebra tudi drugod v Evropi: Franciji, Veliki Britaniji, Italiji, Sardiniji in na Balkanskem polotoku kot tudi v Severni Afriki, Bližnjem vzhodu in Kavkazu, čeprav je Španija predstavljala glavni vir srebra do začetka 8. stoletja n. št., ko so skoraj celotni Iberski polotok osvojili Mavri.

Srebrni kelih

Osvojitev Iberskega polotoka s strani muslimanov je vzpodbudilo večje izkopavanje in proizvodnjo srebra v drugih predelih Evrope in Rusije, medtem ko je odkritje Amerike leta 1492 rezultiralo tudi izkoriščanje rudnikov srebra v Boliviji, Peruju, Mehiki in Čilu. Po odkritju srebra v Comstock Lode-u v Nevadi v 19. stoletju so postale pomemben proizvajalec srebra tudi Združene Države Amerike, medtem ko so na začetku 20. stoletja bile večje količine srebra odkrite tudi v Srednji Ameriki, Avstraliji in Afriki.

Napredek znanosti in tehnike v 20. stoletju je omogočil uspešno ločitev srebra od drugih kovin, na primer bakra, cinka in svinca, kar danes predstavlja pomemben dodaten vir srebra.

Varčevanje v srebru

Varčevanje v srebru je morda je bolj primerno kot investirati v srebro. Vsi, ki so izbrali varčevanje v srebru, so manj zainteresirani za vsakodnevne vzpone in padce cen na svetovnem trgu, kajti glavni namen varčevanja ni profit, ampak v prvi vrsti zanesljivost in stabilnost, ki pa jo srebro na dolgi rok zagotavlja.

V nasprotju s shranjevanjem gotovine pod žimnico ali v nogavicah kot tudi nalaganjem vašega denarja na bančni račun, ki ga lahko “požre” inflacija oziroma vsaj zmanjša njegovo vrednost, ena unča srebra ostaja ena unča srebra. Čeprav se cene srebra nenehno spreminjajo, je malo verjetno, da bi v prihodnosti padle v taki meri, da bi varčevalec imel kakšne večje izgube. Ravno nasprotno, veliko večja je verjetnost, da bo cena ene unče srebra v prihodnosti vredna veliko več kot je danes.

Varčevanje srebro

Srebro je bilo cenjena in iskana plemenita kovina že v starem veku in se je vedno kupovalo in prodajalo, medtem ko se je vrednost srebra še posebej izkazala ob finančnih krizah, gospodarskih recesijah in vojnah, ko je denar postal le še brezvreden papir. Kdorkoli je v takšnih časih imel katero plemenito kovino vključno s srebrom, jo je lahko zamenjal za določene dobrine, si kupil “vstopnico” v boljše kraje ali si celo rešil kožo. Tako varčevanje v srebru ne predstavlja zgolj varnega načina varčevanja ampak tudi omogoča, da smo pripravljeni na morebitne težke čase kar najbolje.

Uporaba srebra

V starem in srednjem veku je bilo srebro najpogosteje uporabljano za kovanje kovancev, vendar je bilo srebro takoj za zlatom najbolj priljubljena kovina za izdelovanje nakita in vrste raznih dekorativnih predmetov. Poleg tega je bilo srebro popularno tudi za izdelavo jedilnega pribora, predvsem zaradi njegove stabilnosti v vodi in na zraku ter zaradi antimikrobnih lastnosti.

Danes je splošno znano, da je srebro najboljši prevodnik toplote in elektrike med vsemi kovinami in da ima tudi najboljšo optično odbojnost. Zato se danes veliko srebra porabi v električni, elektronski in optični industriji. Čeprav je srebro najboljši električni prevodnik njegovo širšo rabo v električni industriji preprečuje njegova visoka cena, vendar pa je prav zaradi prvovrstne električne in toplotne prevodnosti srebro zelo iskano v elektronski industriji, v prvi vrsti pri izdelavi računalnikov. Zaradi odlične optične odbojnosti so v antičnih časih srebro uporabljali tudi za izdelovanje ogledal, medtem ko so srebrovi halidi izjemno fotosenzitivni in predstavljajo temelj moderne fotografije.

Uporaba srebra

V zlitini z bakrom, cinkom, nikljem, indijem in drugimi kovinami se srebro uporablja tudi pri varjenju, za izdelavo električnih kontaktov in električnih prevodnikov, medtem ko se srebro v zlitini s kositrom in živim srebrom uporablja tudi v zobozdravstvu za izdelovanje amalgamskih plomb.

Že v antičnih časih so poznali antimikrobne lastnosti srebra in ga uporabljali v medicini za različne namene, medtem ko so najnovejše raziskave dokazale, da so določene sestavine srebra zelo unčinkovite proti vrsti bakterij, virusov in glivičnih obolenjih brez nezaželenih stranskih učinkov.

Poleg široke uporabnosti srebra v različnih industrijskih panogah pa je srebro tudi čedalje bolj priljubljeno kot vrsta investicije in tudi kot vrsta varčevanja. Investicije v srebro oziroma varčevanje v srebru namreč omogočata neprimerno večjo varnost naložbe v primerjavi z naložbami v delnice, razne investicijske sklade ali banke, ki sicer omogočajo večji profit ampak predstavljajo tudi večje tveganje.

Prednosti varčevanja v srebru

Največja prednost varčevanja v srebru je zagotovo večja varnost v primerjavi z varčevanjem na bankah ali raznoraznih varčevalnih skladih. Vsi, ki varčujejo v srebru ne rabijo skrbeti, da bi inflacija, morebitna recesija ali večja kriza “požrla” njihove prihranke. Ena unča srebra ostane ena unča srebra, katere vrednost naraste ravno v težkih časih, kar se je v zgodovini že pokazalo. Kdorkoli je imel srebro ali katerokoli drugo plemenito kovino, ko je denar bil le ničvreden papir, je z lahkoto prišel do hrane, zatočišča, “vstopnice” v boljše kraje ali celo rešil svoje življenje.

Srebrna palica

Večina vrst varčevanja, ki predvidevajo varčevanje za določeno časovno obdobje, ne omogoča predčasnega dviga privarčevane vsote, če pa že, pa je predčasno dvignjena vsota zagotovo manjša od tiste, ki smo jo vplačali do tedaj. Varčevanje v srebru pa na drugi strani omogoča dostop in prodajo le-tega kadarkoli se znajdemo v težavah ali nujno rabimo denar, kar je tudi glavni razlog za varčevanje.

Ena izmed glavnih prednosti varčevanja v srebru kot tudi v katerikoli drugi plemeniti kovini je tudi dejstvo, da je manj možnosti, da ga bomo vnovčili, če res ni nujno. Vsakdo, ki varčuje v srebru mnogo težje da iz rok eno unčo srebra kot naprimer 10 evrov, čeprav je vrednost približno enaka. Tako je dosežen glavni cilj varčevanja – da ne potrošimo svojih prihrankov, če to res ni nujno, poleg tega pa varčevanje v srebru ustvarja tudi prijeten občutek varnosti. Posedovanje srebra ali katerekoli plemenite kovine je namreč najboljša naložba za negotovo prihodnost, ki nam omogoča, da lahko upamo na najbolje, a hkrati vemo, da smo pripravljeni na najslabše.

Prednosti investiranja v srebro

V primerjavi z drugimi vrstami naložb in investicij, investiranje v srebro ponuja nekatere prednosti, ki so vredne razmisleka pred dokončno izbiro vrste naložbe.

Med največjimi prednostmi investiranja v srebro je zagotovo varnost naložbe v primerjavi z raznoraznimi investicijami v delnice ali investicijske sklade, ki sicer lahko prinašajo velike dobičke, vendar tudi velike izgube. Podjetja, ki so danes dobro stoječa in so zanesljiva, lahko propadejo jutri, naslednje leto ali naslednje stoletje, medtem ko srebro ne bo prenehalo biti plemenita kovina niti čez dve stoletji. Tako investicija v srebro predstavlja mnogo manjše tveganje naložbe.

Prednosti investiranja v srebro

Investicija v srebro sicer ne prinaša hitrega zaslužka, vendar naložba ne more skopneti v nič tako kot lahko v primeru investiij v delnice. Čeprav tisti, ki so kupili večje količine srebra v letu 2000, ko je ena unča stala $4,02 in prodali marca leta 2008, ko je cena ene unče srebra znašala $20,79, so imeli velik profit v relativno kratkem časovnem obdobju. Poleg tega se večina strokovnjakov strinja, da je srebro v veliki meri podcenjeno v primerjavi z ostalimi plemenitimi kovinami, kar ga dela toliko bolj privlačnega za investicije, še posebej za tiste, ki sledijo teoriji, da največje dobičke prinašajo naložbe v podcenjene sektorje. Trenutno razmerje med ceno ene unče srebra in ene unče zlata je več kot 60:1, medtem ko je običajno razmerje v zgodovini znašalo približno 15:1. Poleg tega je zlato že doseglo svojo najvišjo ceno v zgodovini, medtem ko srebro ni bilo dražje od $25, kar je približno le 40% njegove nominalne zgodovinske vrednosti. Če poleg tega tudi upoštevamo naraščujoče povpraševanje po srebru v industriji, se investicijam v srebro nasmiha svetla prihodnost.

Kot zanimivost morda gre navesti podatek, da je ustanovitelj Microsofta Bill Gates leta 1999 investiral v rudnik srebra The Pan American Silver Corporation. Glede na to, kako je Bill Gates postal najbogatejši človek na svetu, si je težko predstavljati, da ne ve kaj dela.

Pomanjkljivosti varčevanja v srebru

Največja pomanjkljivost varčevanja v srebru je njegovo shranjevanje. Po nekaj letih varčevanja v srebru se lahko namreč pojavijo resne težave z njegovim shranjevanjem, še posebej, če ga imamo doma. Čeprav je zelo priročno, da ga lahko dosežemo kadarkoli to želimo, shranjevanje srebra doma zahteva dokaj velik sef in dobro organizacijo prostora.

Varčevanje srebro

Poleg težav s shranjevanjem srebra se lahko pojavijo tudi težave pri njegovem premikanju, še posebej če želimo prenesti večje količine srebra naenkrat. Medtem ko denar ali par unč zlata z lahkoto damo v aktovko in se premikamo naokrog neopaženo, tega ne moremo z večjimi količinami srebra. Tako se lahko prednost varčevanja v srebru hitro spremeni v njegovo pomanjkljivost. Poleg tega je malo verjetno, da bomo lahko zamenjali na primer kilogramsko palico srebra za nekaj hrane po pošteni ceni, medtem ko je premikanje z večjimi količinami srebra v času vojne praktično nepredstavljivo. Da bi se izognili takim situacijam strokovnjaki priporočajo varčevanje v srebrnih naložbenih kovancih, čeprav težava s premikanjem pri večjih količinah naenkrat ostaja enaka.

Kot pomanjkljivost varčevanja v srebru v primerjavi z varčevanjem v zlatu je potrebno navesti tudi obdavčitev srebra, ki znaša 20% oziroma nekaj procentov več ali manj, odvisno od države do države.

Pomanjkljivosti investiranja v srebro

Kakor vsaka vrsta investicije ima svoje pomanjkljivosti tudi naložba v srebro. Med najpogosteje omenjanimi pomanjkljivostmi naložb v srebro je primerno shranjevanje le-tega. Ena unča srebra je relativno cenovno ugodna, še posebej v primerjavi z zlatom. Preden se odločimo za investiranje v srebro se moramo zavedati, da bomo potrebovali kar 60-krat večji sef za shranjevanje srebra kot bi ga potrebovali za shranjevanje približno enake nominalne vrednosti zlata. Iz tega razloga je srebro manj priljubljeno za investicije kot na primer investicije v zlato.

Srebro pomanjkljivosti

Druga pomanjkljivost, ki mnoge odvrne od investiranja v srebro je njegova obdavčitev, medtem ko je zlato neobdavčeno. Znesek DDV-ja pri nakupu srebra v Sloveniji znaša 20%, podobno pa je je tudi v drugih državah – nekaj procentov več ali manj, odvisno od države do države.

Kot pomanjkljivost investiranja v srebro morda gre tudi omeniti nujnost potrpežljivosti. Cene srebra na svetovnem trgu namreč močno nihajo, medtem ko investiranje v srebro morda lahko prinese večji dobiček na daljši rok, skoraj zagotovo pa ne na krajši rok. Poleg tega investicija v srebro morda ne bo prinesla profita niti na daljši rok, ampak bo le obvarovala vloženi kapital pred inflacijo.

Načini investiranja/varčevanja v srebru

Najbolj znani in priljubljeni obliki tako za investitorje kot za varčevalce sta nakup srebrnih naložbenih palic oziroma srebrnih naložbenih kovancev. Tako srebrne naložbene palice kot kovance je možno kupiti v nekaterih bankah, trgovinah s plemenitimi kovinami kot tudi od fizičnih oseb, ki jih zaradi različnih vzrokov prodajajo. Pri nakupu srebra pri fizičnih osebah je potrebno biti pozoren na morebitne goljufije in da ne plačamo več kot bi sicer na banki ali specializirani trgovini.

Srebro investiranje

Srebrne naložbene palice so na voljo v različnih velikostih:

    * 1000 unč (31 kilogramov)
    * 100 unč (3,11 kilograma)
    * 1 kilogram
    * 10 unč (0, 311 kilograma)
    * in 1 unča (31,1 gramov)

Poleg srebrnih naložbenih palic je priljubljena oblika za investitorje in varčevalce tudi nakup različnih srebrnih naložbenih kovancev, ki so prav tako v različnih velikostih: 1/2 unče, 1 unča, 2 unči, 10 unč in 1 kilogram. Srebrne naložbene kovance kujejo mnoge države, medtem ko nekatere države občasno izdajo priložnostne srebrne kovance, ki so načeloma nekoliko dražji kot naložbeni.

Poleg investiranja/varčevanja v fizično srebro je mogoče tudi kupiti srebrne certifikate, ki garantirajo lastništvo določene količine srebra, ki ga njegov lastnik fizično ne poseduje. Podobno obliko predstavljajo tudi tako imenovani srebrni računi, ki omogočajo nakup in prodajo srebra brez, da bi le-to bilo v fizični lasti imetnika srebrnega računa.

Eno izmed možnosti za investiranje v srebro kot tudi za varčevanje predstavlja tudi naložba v delniško družbo za proizvodnjo srebra, vendar slednje ne predstavlja naložbe v srebro ampak v podjetje v obliki lastniškega deleža, kar pa že zahtev določeno znanje trgovanja z delnicami.