Plača in bonitete zaposlenih

Iskalci zaposlitve vedno iščejo podjetja, ki najbolje ustrezajo njihovim poklicnim ciljem in ponujajo najboljše zaposlitvene pakete. Vendar plača ni edini faktor, na podlagi katerega se kandidati odločajo za zaposlitev. Poleg plače so bonitete tiste, ki velikokrat odločijo. V nadaljevanju članka sledi pregled, čemu iskalci zaposlitve pripisujejo večji pomen in kaj lahko delodajalci storijo s temi informacijami.

Izračun plače in bonitet

Plača je redno plačilo, ki ga zaposleni prejmejo od delodajalca za delo, ki ga opravljajo v podjetju. Izračun plače izhaja iz internega pravnega akta »Pravilnik o plačah«, kjer so obrazloženi vsi elementi izračuna plače in tudi ostalih bonitet. Drugo pa so bonitete zaposlenih, tj.  vrste nadomestil, ki jih delodajalec zaposlenim omogoča poleg plače. 

Zakaj podjetja poleg plače ponujajo tudi bonitete?

Čeprav ljudje še naprej iščejo delo, ki ponuja višjo plačo, podjetja, ki zagotavljajo bonitete, pridobivajo veliko pozornosti s strani zaželenih talentov.

Obstaja veliko razlogov, zakaj podjetja še naprej ponujajo boljše bonitete – eden najpogostejših je povečanje zadovoljstva pri delu. Glede na študijo, ki jo je izvedlo Society for Human Resource Management (SHRM), je 61 % zaposlenih trdilo, da so bonitete povečale njihovo zadovoljstvo pri delu. Zagotavljanje bonitet zaposlenim, ki jim omogočajo varnost, krepitev zdravja in prihranek denarja za prihodnje cilje, lahko poveča moralo, zavzetost in produktivnost na delovnem mestu.

Iskalci zaposlitve namreč veliko razmišljajo o ponujenih bonitetah, preden sprejmejo ponudbo za delo. Ponudba konkurenčnih plač in bonitet zaposlenih naredi podjetja bolj privlačna za kandidate. Izkazalo se je tudi, da bi večina zaposlenih raje imela več bonitet kot povišane plače, saj bonitete predstavljajo boljšo izkušnjo z delodajalcem in pomagajo povečati zadovoljstvo na delovnem mestu.

Najboljše ugodnosti, ki jih zaposleni želijo

Plače zaposlenih se spreminjajo, odvisno seveda od potreb, okolja in trendov, ki vplivajo na življenjski slog zaposlenih. Zaradi nedavne pandemije COVID-19 so na primer mnogi preusmerili svoje prednostne naloge na leto kasneje, da bi se pripravili na novo normalno stanje po pandemiji.

Spodaj so navedene bonitete, ki jih zaposleni štejejo za bistvene in vplivajo na njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu.

Varčevalni načrti za upokojitev

Veliko zaposlenih živi od plače do plače. Zaradi pandemije in številnih izgubljenih delovnih mest, zmanjšanih prihodkov in nepredvidenih stroškov mnogi zaposleni zdaj dajejo prednost varčevanju za upokojitev.

Podjetja, ki ponujajo davčno ugoden načrt, lahko zaposlenim pomagajo doseči njihove upokojitvene cilje in pomagajo pritegniti nove zaposlene ter ohraniti motivacijo in zadovoljstvo trenutnih zaposlenih. 

Delo na daljavo in prilagodljiv urnik

Medtem ko je do sedaj delo na daljavo in prilagodljiv delovnik veljal prej za izjemo kot pravilo in med zaposlenimi predstavlja eno ključnih bonitet, več ljudi in podjetij to sedaj prepoznava kot prednost. Ta trend se je začel očitno povečevati zaradi pandemije COVID-19 in dokazal, da lahko delo zaposleni ravno tako kvalitetno opravijo tudi zunaj pisarne oz. od doma. 

Da bi zadovoljili to povpraševanje, mnoga podjetja že prehajajo na hibridni delovni model, kjer lahko zaposleni delajo v pisarni in na daljavo, hkrati pa zaposlenim ponujajo možnost fleksibilnega urnika, če to ne moti njihove delovne vloge.

delo na daljavo
Delo na daljavo

Uporaba službenega vozila za privatne namene

Osebna uporaba službenega vozila za namene, ki niso povezani z delom, je obdavčljiva ugodnost, ki jo svojim zaposlenim omogoča podjetje. Osebna uporaba službenega vozila vključuje:

  • redno vožnjo zaposlenega med domom in službo;
  • vožnjo, ki ni povezana z namenom dotične organizacije;
  • uporabo vozila na dopustu ali ob koncu tedna;
  • uporabo vozila osebe, ki ni zaposlena v vašem podjetju (partner, otrok ipd.).

Različna izobraževanja

Delodajalci se vse bolj zavedajo, da je zagotavljanje dobrih ugodnosti lahko ključno za privabljanje in zadržanje visokokakovostnih kadrov, vendar lahko paketi bonitet delodajalce stanejo veliko denarja. Naložba v izobraževanje zaposlenih je postala priljubljena ugodnost delodajalca, ker ni le ugodnost, ki jo mnogi delavci zelo cenijo, ampak lahko rezultati na koncu odtehtajo začetne stroške zagotavljanja pomoči pri izobraževanju. Podjetja namreč začenjajo prepoznavati vrednost, ki jo bo prineslo nadaljnje izobraževanje in pomoč zaposlenim pri napredovanju, kar daje zaposlenim spodbudo, da ostanejo v podjetju dolgoročno.

Ostale bonitete so med drugim tudi:

  • pravica do nakupa delnic in preostala darila, ki jih zagotovi delodajalec;
  • koriščenje počitniških zmogljivosti delodajalca;
  • popusti pri prodaji blaga in storitev ipd.

Umetnost izdelave odličnega načrta bonitet

Pogosta bolniška odsotnost zaradi stresa na delovnem mestu ali z delovnim mestom povezanih poškodb pri delu je le eden od primerov tveganj v življenju zaposlenih, ki jih delodajalci lahko pomagajo ublažiti s pomočjo načrta bonitet, ki ga ponujajo svojim zaposlenim. Toda ti načrti niso povezani le z zaščito zaposlenih, ampak gre predvsem za njihovo opolnomočenje.

Zaposlenim omogočiti nadzor nad tem, katere bonitete bodo koristili, je izjemno pomembno.  Današnji bonitetni načrti morajo biti prilagodljivi in ​​obravnavati različna področja. Upoštevati je treba tudi področje dobrega počutja zaposlenih.

Zmožnost naučiti zaposlenega in njegovo družino, da so bolj odporni, da bolje obvladujejo svoj stres, da delajo na svoji finančni pismenosti in da s prehrano proaktivno podpirajo svoje fizično počutje, spremeni vse v odnosu zaposlenega do delodajalca.

interni pravni akti
interni pravni akti

Interni pravni akti – pravilnik o plačah

Kateri pravilnik podjetja pa določa plačo in bonitete? Katere postavke vplivajo na izračun plače? Bonitete opredeljuje interni pravi akt podjetja, tj. pravilnik o plačah. Gre za neobvezni interni pravni akt podjetja. V njem so natančno opredeljeni plača in dodatki, katere določi podjetje samo (tudi višino), in sicer:

  • plače;
  • variabilni del (del plače za delovno oz. poslovno uspešnost);
  • stimulacija ;
  • dodatki (nočno delo, nadure, delo za vikende in praznike, deljen delovni čas, neenakomerno porazdeljen delovni čas, položajni dodatek ipd.);
  • nadomestilo plače;
  • druge vrste plačil iz delovnega razmerja (regres, nagrade, solidarnostna pomoč, odpravnina);
  • povračilo stroškov v zvezi z delom.

V pogodbi o zaposlitvi bi moral biti definiran način izračuna plače. V kolikor še vedno nimate dovolj podatkov o izračunu vaše plače, lahko vedno vprašate za pojasnitev v računovodstvu vašega podjetja. Drugače pa je detajlni izračun plače (bruto neto) viden tudi na mesečni plačilni listi.