Platina je prehodna kovina s kemijskim simbolom “Pt”. Ime za platino izvira iz španskega poimenovanja za srebro – la plata, ker platina s svojo srebrno belo barvo močno spominja na srebro.

V nasprotju s srebrom in zlatom, ki sta celo cenjeni plemeniti kovini že od antičnih časov, je platina dolgo veljala za brezvredno in je bila zelo poceni, dokler se ni izpostavilo, da je zelo redka in da je stabilna v vodi in na zraku.

Platino so prvi odkrili španski konkvistadorji v Kolumbiji v 16. stoletju, čeprav so platino že poznali in tudi uporabljali že v času staroameriških civilizacij. Ko so Španci odkrili platino, so jo smatrali kot nečistost v srebru, ki so ga izkopavali v Ameriki. Zato se odkritje platine načeloma pripisuje španskemu generalu, raziskovalcu, astronomu in prvemu španskema guvernerju Louisiane – Antonio-ju de Ulloa-ji, ki je prvi poročal o obstoju platine v Južni Ameriki leta 1735, ko je bil na ekspediciji v Peruju.

Platina v čisti obliki je upogljiva in primerna za obdelovanje, vendar se v naravi načeloma nahaja v zlitini z ostalimi kovinami. Zato je bil ključnega pomena za širšo uporabo platine razvoj metode za obdelovanje platinaste rude, ki jo je razvil angleški fizik in kemik William Hyde Wollaston leta 1803.

Danes je platina bolj cenjena od zlata in ima tudi višjo ceno, ki je načeloma vsaj dvakrat višja od cene zlata. Platina se uporablja v številnih industrijskih panogah, vendar je s kar 60% celotne letne svetovne proizvodnje platine največji potrošnik le-te avtomobilska industrija.