Srebro je bilo poznano že v prazgodovini, medtem ko najstarejše najdbe zlatih in srebrnih izdelkov izvirajo iz Varne v Bolgariji iz 4. tisočletja pred našim štetjem. Najzgodnejši rudniki srebra so bili v Anatoliji v današnji vzhodni Turčiji, vendar so se prva resnejša prizadevanja za pridobivanje srebra pojavila v 3. tisočletju pred našim štetjem v Mali Aziji. Največje povpraševanje po srebru iz rudnikov v Mali Aziji je bilo v starih civilizacijah na Bližnjem vzhodu, Starem Egiptu in Minojski ter Mikenski civilizaciji.

Po propadu Minojske civilizacije okoli leta 1450 pr. n. št. in Mikenske civilizacije okoli 1100 pr. n. št., se je center proizvodnje srebra premaknil v mesto Laurium (Laureion) blizu Aten, ki je v prvi vrsti zadovoljeval potrebe in povpraševanje po srebru grških polisov (mestnih držav).

Rimljani so izkopavali srebro na Iberskem polotoku po tem, ko so dokončno premagali svoje nasprotnike in rivale Kartažane, vendar so Rimljani imeli rudnike srebra tudi drugod v Evropi: Franciji, Veliki Britaniji, Italiji, Sardiniji in na Balkanskem polotoku kot tudi v Severni Afriki, Bližnjem vzhodu in Kavkazu, čeprav je Španija predstavljala glavni vir srebra do začetka 8. stoletja n. št., ko so skoraj celotni Iberski polotok osvojili Mavri.

Osvojitev Iberskega polotoka s strani muslimanov je vzpodbudilo večje izkopavanje in proizvodnjo srebra v drugih predelih Evrope in Rusije, medtem ko je odkritje Amerike leta 1492 rezultiralo tudi izkoriščanje rudnikov srebra v Boliviji, Peruju, Mehiki in Čilu. Po odkritju srebra v Comstock Lode-u v Nevadi v 19. stoletju so postale pomemben proizvajalec srebra tudi Združene Države Amerike, medtem ko so na začetku 20. stoletja bile večje količine srebra odkrite tudi v Srednji Ameriki, Avstraliji in Afriki.

Napredek znanosti in tehnike v 20. stoletju je omogočil uspešno ločitev srebra od drugih kovin, na primer bakra, cinka in svinca, kar danes predstavlja pomemben dodaten vir srebra.